Pustni čas bi lahko opisali kot čas med zimo in pomladjo. Naši predniki so čas pustovanja zamejili s časom od svetih treh kraljev do pustnega torka.
Čeprav pustovanje povezujemo s odganjanjem zime oziroma prihodom pomladi, pa sama beseda pustovanje pomeni nekaj čisto drugega. Pust oziroma karneval, kot mednarodni izraz, pomeni »pustiti meso«.
Glavni pustni dan je tako pustni torek, konec pustovanja pa naznanja pepelnica, ko se začne 40-dnevni post pred pepelnico.
Za čas pustovanja si nadenemo različne maske, od takšnih tradicionalnih do tistih sodobnejših, prepletenih z aktualnimi temami.
S praznikom pustovanja so povezani razni dogodki, recimo pustni plesi, teh je bilo več v preteklosti, pusti sprevodi, ki jih poznamo še danes. Vse dogodke skupaj bi lahko opisali kot zabavo in bogato obloženo mizo s pustnimi dobrotami.
Glavni del pustnega rajanja je zagotovo čas med debelim četrtkom in pepelnično sredo. V tem času se zvrsti največ pustnih dogodkov. Ponekod pustni liki prevzamejo vajeti oblasti, ponekod obiskujejo prebivalce in s tem odganjajo zle duhove in prinašajo veselje ter smeh.
Vrhunec pustovanja pa zagotovo predstavljajo pustni plesi in povorke, ki se zaključijo nato na pepelnično sredo, ko pusta obsodijo in pokopljejo.
V času pustovanja se na mizah znajde kar nekaj dobrot, največkrat so to težke, mastne in ocvrte jedi. Precej pogoste so svinjske jedi – svinjska juha, ričet s svinjskimi rebrci, klobase in pečenka.
Med ocvrtimi jedmi, ki so blizu predvsem sladkosnedcem, pa so krofi, miške, bobi, flancati in druge lokalne dobrote.
Pustne maske, kot smo že dejali, preganjajo zle duhove in kličejo pomlad. Asociacija na pustovanje pri večini Slovencev so zagotovo kurenti, ki so oblečeni v ovčje oprave in po celotnem slovenskem ozemlju s svojimi plesi v krogu in ogromnimi zvonci odganjajo hladne zimske dni in kličejo tiste toplejše.
Kaj pa je vaša asociacija na pustovanje? Kako ga praznujete v vaših koncih?
Comments